Na vse strani morate širiti resnično laiško miselnost, ki mora voditi do treh sklepov: biti dovolj pošteni, da prevzamemo lastno osebno odgovornost; biti dovolj kristjani, da spoštujemo brate v veri, ki ― v zadevah proste presoje ― predlagajo drugačne rešitve od te, ki jo podpira vsak izmed nas; ter biti dovolj katoličani, da ne izkoriščamo naše matere Cerkve in je ne mešamo v človeško strankarstvo.

Jasno se vidi, da na tem področju kot na kateremkoli drugem, ne bi mogli uresničiti tega načrta sveto živeti običajno življenje, če ne bi uživali polne svobode, ki vam jo istočasno priznava Cerkev in vaše dostojanstvo moških in žensk, ustvarjenih po božji podobi. Osebna svoboda je bistvena v krščanskem življenju. Vendar ne pozabite, otroci moji, da govorim vedno o odgovorni svobodi.

Razumite torej moje besede kot to, kar so: klic k temu, da bi ― dnevno, ne le v nujnih primerih! ― uveljavljali vaše pravice, ter da bi plemenito izpolnjevali vaše državljanske obveznosti ― na političnem, gospodarskem, univerzitetnem, poklicnem področju ―, pri tem pogumno prevzemali nase vse posledice vaših svobodnih dejanj in nosili osebno neodvisnost, ki vam pripada. In ta krščanska laiška miselnost vam bo pomagala bežati od kakršnekoli nestrpnosti, od kakršnegakoli fanatizma ― naj to povem na pozitiven način ―, omogočila vam bo živeti v miru z vsemi vašimi sodržavljani in tudi spodbujati sožitje med različnimi področji družbenega življenja. (Pogovori, 117)