Marijin prestol, tako kot prestol njenega Sina, je križ. V preostalem času njenega življenja, dokler se ni s telesom in dušo dvignila v nebo, pa na nas naredi globok vtis njena tiha navzočnost. Sveti Luka, ki jo je dobro poznal, je zabeležil, da je bila skupaj s prvimi učenci v molitvi. Tako konča svoje zemeljske dni ona, ki naj bi jo vsi vekomaj slavili.

Kako velika razlika med upanjem naše Gospe in našo nepotrpežljivostjo! Pogosto zahtevamo od Boga, naj nam takoj poplača za tisto malo dobrega, ki smo ga storili. Komaj se pojavi prva težava, se že pritožujemo. Velikokrat smo se nesposobni vztrajno truditi in ohranjati upanje. Ker nam manjka vere: Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod. (Božji prijatelji, 286)