“Duh mrtvičenja”

Duh mrtvičenja bolj kot izraz ljubezni vzklije kot ena izmed njenih posledic. Če odpoveš v teh drobnih preizkušnjah, priznaj, se zamaje tvoja ljubezen do Ljubezni. (Brazda, 981)

Pokora za starše ter na splošno za tiste, katerih poslanstvo je voditi ali vzgajati, pomeni popraviti, kadar je to potrebno, v skladu z naravo napake in z okoliščinami tistega, ki to pomoč potrebuje, ter se dvigniti nad neumno in pretirano čustveno subjektivnost.

Duh pokore nas vodi, da se ne bomo neurejeno navezali na veličasten osnutek naših prihodnjih projektov, v katerih smo že predvideli, kakšne bodo naše mojstrske črte in poteze. Kakšno veselje naredimo Bogu, kadar se znamo odpovedati svojim čačkam in packam malega mojstrčka in dovolimo, da je On tisti, ki dodaja tiste poteze in barve, ki so mu najbolj všeč! (Božji prijatelji, 138)