“Dan Gospodovega zmagoslavja”

Dan Gospodovega zmagoslavja, njegovega vstajenja, je dokončen. Kje so vojaki, ki jih je postavila oblast? Kje so pečati, ki so bili pritrjeni na kamen pred grobom? Kje so tisti, ki so obsodili Učitelja? Kje so tisti, ki so križali Jezusa? … Njegova zmaga povzroči véliki beg ubogih bednikov. Navdaj se z upanjem: Jezus Kristus zmaga vedno. (Kovačnica, 660)

Ko se je v soboto zvečerilo, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Saloma kupile dišave, da bi šle mazilit Jezusovo telo. — Naslednjega dne navsezgodaj pridejo h grobu, ko je sonce že vzšlo. (Mr 16,1-2) Vstopijo in osupnejo, ker ne najdejo Gospodovega telesa. — Mladenič v belem oblačilu jim reče: Ne bojte se, vem, da iščete Jezusa Nazarečana. Non est hic, surrexit enim sicut dixit — ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel. (Mt 28,5)

Vstal je! — Jezus je vstal! Ni ga v grobu. — Življenje je zmoglo več kakor smrt.

Prikazal se je svoji presveti Materi. — Prikazal se je Mariji iz Magdale, ki je vsa nora od ljubezni. — Pa Petru in ostalim apostolom. — In tebi in meni, ki sva njegova učenca in še bolj nora od Magdalene: kaj vse sva mu povedala!

Naj nikdar ne umremo zaradi greha; naj bo večno naše duhovno vstajenje. — Pred koncem desetke si ti poljubil rane na njegovih nogah ..., jaz pa, bolj drzen — ker sem bolj otrok —, sem pritisnil svoje ustnice ob njegovo odprto stran. (Sveti rožni venec, Častitljivi del, 1. skrivnost)