Ko se je v soboto zvečerilo, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Saloma kupile dišave, da bi šle mazilit Jezusovo telo. — Naslednjega dne navsezgodaj pridejo h grobu, ko je sonce že vzšlo. (Mr 16,1-2) Vstopijo in osupnejo, ker ne najdejo Gospodovega telesa. — Mladenič v belem oblačilu jim reče: Ne bojte se, vem, da iščete Jezusa Nazarečana. Non est hic, surrexit enim sicut dixit — ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel. (Mt 28,5)

Vstal je! — Jezus je vstal! Ni ga v grobu. — Življenje je zmoglo več kakor smrt.

Prikazal se je svoji presveti Materi. — Prikazal se je Mariji iz Magdale, ki je vsa nora od ljubezni. — Pa Petru in ostalim apostolom. — In tebi in meni, ki sva njegova učenca in še bolj nora od Magdalene: kaj vse sva mu povedala!

Naj nikdar ne umremo zaradi greha; naj bo večno naše duhovno vstajenje. — Pred koncem desetke si ti poljubil rane na njegovih nogah ..., jaz pa, bolj drzen — ker sem bolj otrok —, sem pritisnil svoje ustnice ob njegovo odprto stran. (Sveti rožni venec, Častitljivi del, 1. skrivnost)