Sedaj pa, otroci, dovolite mi, da se ustavim ob nekem drugem, posebno prisrčnem vidiku običajnega življenja. V mislih imam človeško ljubezen, čisto ljubezen med moškim in žensko, zaroko, zakon. Znova moram povedati, da ta sveta človeška ljubezen ni nekaj, kar je zgolj dovoljeno in dopustno poleg resničnega delovanja duha, kot bi nam lahko namigovalo lažno poduhovljenje, ki sem ga prej omenil. Že štirideset let z besedo in peresom razglašam ravno nasprotno in ljudem, ki tega niso razumeli, že postaja bolj razumljivo.

Ljubezen, ki vodi k zakonu, k družini, je prav tako lahko čudovita božja pot, poklic, hoja v popolni predanosti našemu Bogu. Stvari opravljajte dovršeno, sem vas spomnil, vnesite ljubezen v drobne opravke dneva, odkrijte ― vztrajam ― tisto božje, ki se skriva v podrobnostih; ves ta nauk zavzame posebno mesto v življenjskem prostoru, v katerem se odvija človeška ljubezen. (Pogovori z msgr. Escrivájem, 121)