Ne bodite duše ozkih poti, mladoletni moški ali ženske, kratkovidni, nezmožni zaobjeti naše nadnaravno krščansko obzorje kot božji otroci. Bog in drznost! (Brazda, 96)
Drznost ni neprevidnost, niti nepremišljena vratolomnost, niti preprosta smelost.
Drznost je srčnost, kardinalna krepost, potrebna za življenje duše. (Brazda, 97)
Prebral sem pregovor, zelo razširjen v nekaterih deželah: “Svet je od Boga, Bog pa ga daje v najem pogumnim,” in to mi je dalo misliti.
— Kaj čakaš? (Brazda, 99)
Nisem apostol, kot bi moral biti. Sem … boječnež.
— Ali nisi morda plašen, ker je tvoja ljubezen majhna? — Reagiraj! (Brazda, 100)