Opus Dei

»To pot lahko prehodimo le v ljubezni. Ljubiti pomeni imeti veliko srce, občutiti skrbi svojih bližnjih, znati odpustiti in razumeti, s Kristusom se darovati za duše vseh« (sv. Jožefmarija).

Sv. Jožefmarija »odkrije« Svetega Duha s pomočjo preprostega nasveta, ki lahko razsvetli tudi naše duhovno življenje.

Ko človek vstopi v Kristusove rane, se pusti dotakniti božji ljubezni in se dotakne Boga v trpečih.

Sv. Jožefmarija je vedel, da ga vedno spremlja Jezus, véliki Prijatelj, ki razume naše skrbi in bojazni, kajti On »je tudi človek«.

Krepost čistosti je povezana z našo sposobnostjo zaznavanja, hrepenenja in uživanja tega, kar napolnjuje človeško srce; omogoča nam, da v vsem odkrijemo Boga.

Članek o božjem otroštvu iz Leksikona svetega Jožefmarija.

Povzetek postave, ki se glasi »ljubi Boga bolj kot vse stvari in bližnjega kakor samega sebe«, ni katerakoli zapoved. Ljubezni ni mogoče zahtevati in Bog nas k temu vabi šele potem, ko je človeku pokazal svojo neskončno dobroto in skrb.

Krepost srčnosti nam omogoča, da hodimo za Jezusom, ne da bi bili odvisni od spremenljivih razmer našega življenja in okolja.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Izmed evangelistov nam Matej in Luka pravita, da se je Jezus rodil v Betlehemu. Matej ne določi točnega kraja, Luka pa nam pove, da ga je Marija, potem ko je rodila sina, »položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,7).