Zakonca Alvira

Zvesta duhu Opus Dei sta svojim otrokom in mnogim drugim ljudem posredovala zgled krščanskega življenja. Z besedami sv. Jožefmarija Escrivája sta iz svojega doma naredila “svetlo in veselo ognjišče”.

Tomás Alvira se je rodil v kraju Villanueva de Gállego (Zaragoza) 17. Januarja 1906 in umrl v Madridu 7. Maja 1992. Bil je doktor kemijskih znanosti, raziskovalec in profesor na Inštitutu za naravoslovne vede.

Paquita Domínguez Susín se je rodila v kraju Borau (Huesca) 1. Aprila 1912, umrla pa v Madridu 29. avgusta 1994. Po poklicu je bila učiteljica. Poročila sta se v Zaragozi 16. junija 1939. Imela sta devet otrok, od katerih je prvi, José María, umrl pri petih letih. Družina se je preselila v Madrid novembra leta 1941, ko je Tomás dobil mesto profesorja na Instituto Ramiro de Maeztu.

Oba sta bila supernumerarija v Opus Dei: Tomás od 15. februarja 1947 in Paquita od 1. februarja 1952. Zvesta duhu Opus Dei sta svojim otrokom in mnogim drugim ljudem posredovala zgled krščanskega življenja. Z besedami sv. Jožefmarija Escrivája sta iz svojega doma naredila “svetlo in veselo ognjišče”.

Posvečevala sta se z junaškim in vztrajnim življenjem krščanskih kreposti. Sveta maša je predstavljala središče in korenino njunega notranjega življenja. Z božjo milostjo in s prizadevanjem, da ostaneta v božji navzočnosti, sta znala svoja običajna družinska, poklicna in družbena opravila napolniti z nadnaravno vsebino.

Oba sta zbolela za težko boleznijo, ki sta jo prenašala s trdnim nadnaravnim pogledom: Tomás je umrl za rakom, Paquita pa je svojo dušo izročila Bogu po težki možganski bolezni.