3. »Gospod Manuel ve več«
Ustanovitelj Opus Dei – življenjepis sv. Jožefmarija Escrivája.
6. »Najtežji dnevi tega obdobja«
Ustanovitelj Opus Dei – življenjepis sv. Jožefmarija Escrivája.
7. »Dedkov posel«
Ustanovitelj Opus Dei – življenjepis sv. Jožefmarija Escrivája.
Tri božje kreposti
Sveti Jožefmarija o treh božjih krepostih, veri, upanju in ljubezni.
“V božjem imenu ti pravim: ne obupaj”
Svetniki so tisti, ki se borijo do konca svojega življenja: tisti, ki vedno znajo vstati po vsakem spotiku, po vsakem padcu, da bi šli pogumno po poti naprej, s ponižnostjo, z ljubeznijo, z upanjem. (Kovačnica, 186)
“To je čas upanja”
“To je čas upanja in iz tega zaklada živim. To ni le fraza, Oče,” mi praviš, “to je resničnost.” Torej … ves svet, vse človeške vrednote, ki te privlačijo z neznansko silo — prijateljstvo, umetnost, znanost, filozofija, teologija, šport, narava, kultura, duše … —, vse to položi v upanje: v Kristusovo upanje. (Brazda, 293)
“Pomiri se: pusti času čas”
Nemiren si. — Poglej: naj se v tvoji notranjosti ali v zunanjem svetu zgodi kar koli, nikoli ne pozabi, da je pomen dogodkov ali oseb zelo omejen. — Pomiri se: pusti času čas, potem pa se od daleč, brez strasti ozri na dogodke in ljudi in zagledal jih boš v pravi luči. Vsako stvar boš postavil na svoje mesto in ji določil njeno pravo ceno. Če boš tako ravnal, boš pravičnejši in si boš prihranil precej skrbi. (Pot, 702)
“Prava ljubezen pomeni izstopiti iz samega sebe”
Krščansko veselje ni fiziološko: njegov temelj je nadnaraven ter presega bolezen in nasprotovanje. — Veselje ni razigranost kraguljčkov ali ljudskega plesa. Resnično veselje je nekaj bolj notranjega: nekaj, kar nam daje, da smo vedri, da prekipevamo od radosti, četudi obličje včasih ostaja resno. (Kovačnica, 520)
“Če si padel, vstani z več upanja”
Če si padel, vstani z več upanja … Le samoljubje ne razume, da napaka, kadar se popravi, pomaga k samospoznanju in ponižnosti. (Brazda, 724)
“To, da sem božji otrok, me navdaja z upanjem”
V človeškem življenju morda ni ničesar bolj tragičnega kakor razočaranja, ki jih doživimo zaradi sprevračanja ali potvarjanja upanja, katerega cilj ni Ljubezen, ki nasičuje, ne da bi nasitila. (Božji prijatelji, 208)