Sporočilo

Opus Dei pomaga iskati Kristusa v delu, v družinskem življenju in v ostalih običajnih dejavnostih.

Vsi krščeni so poklicani, da sledijo Jezusu Kristusu, da živijo evangelij in ga predstavljajo drugim. Namen Opus Dei je prispevati k temu evangelizacijskemu poslanstvu katoliške Cerkve, tako da med krščanskimi verniki vseh položajev spodbuja z vero skladno življenje v običajnih okoliščinah, še posebej preko posvečevanja dela.

Nekaj značilnosti duha Opus Dei:

Božje otroštvo. “Božje otroštvo je temelj duha Opus Dei,” pravi njegov ustanovitelj. Od krsta naprej je kristjan božji otrok. Izobraževanje, ki ga nudi Prelatura, v krščanskih vernikih utrjuje živ čut za njihov položaj božjih otrok in pomaga k temu primernemu ravnanju: spodbuja zaupanje v božjo previdnost, preprostost pri odnosu do Boga in do drugih, globok čut za dostojanstvo osebe in za bratstvo med ljudmi, resnično krščansko ljubezen do sveta in od Boga ustvarjenih stvari, vedrost ter optimizem.

Običajno življenje. “Sredi najbolj snovnih zemeljskih stvari se moramo posvečevati, tako da služimo Bogu in vsem ljudem,” je pravil sv. Jožefmarija. Družina, zakon, delo, opravila vsakega trenutka so običajne priložnosti za stik in posnemanje Jezusa Kristusa, ob prizadevanju za ljubezen, potrpežljivost, ponižnost, delavnost, pravičnost, veselje ter na splošno za človeške in krščanske kreposti.

Posvečevanje dela. Iskanje svetosti v delu pomeni prizadevati si, da bi ga opravljali dobro, s strokovno kakovostjo in s krščanskim čutom, to pomeni, iz ljubezni do Boga in v služenje ljudem. Na ta način se običajno delo spreminja v kraj srečanja s Kristusom.

Molitev in odrekanje. Izobraževalna sredstva v Opus Dei poudarjajo potrebo po molitvi in pokori, ki sta lastni krščanskemu duhu. Verniki Prelature se dnevno udeležujejo svete maše, namenjajo nekaj časa branju evangelija, pogosto prejemajo zakrament spovedi, spodbujajo pobožnost do Marije. Da bi posnemali Jezusa Kristusa, se trudijo izročati tudi nekaj majhnih dejanj mrtvičenja, še posebej tista, ki omogočajo boljše izpolnjevanje dolžnosti in delajo življenje drugim prijetnejše, kakor tudi post in miloščino.

Enotnost življenja. Ustanovitelj Opus Dei je govoril, da kristjan ne sme “živeti nekakšnega dvojnega življenja: notranje življenje, življenje odnosa z Bogom na eni strani; na drugi pa od tega ločeno in drugačno družinsko, poklicno in družbeno življenje.” Nasprotno, zatrjuje sv. Jožefmarija, “obstaja le eno samo življenje, iz mesa in duha, in to mora biti ― na duši in na telesu ― sveto in polno Boga.”

Svoboda. Verniki Opus Dei so državljani, ki uživajo iste pravice in so podvrženi istim obveznostim kot ostali, njim enaki državljani. Pri svojem političnem, ekonomskem, kulturnem udejstvovanju nastopajo z osebno svobodo in odgovornostjo, brez da bi vpletali Cerkev ali Opus Dei v svoje odločitve ali da bi jih predstavljali kot edine skladne z vero. Iz tega sledi spoštovanje svobode in mnenj drugih ljudi.

Ljubezen. Kdor spozna Kristusa, najde zaklad, ki ga ne more zadržati zase. Kristjani so priče Jezusa Kristusa in širijo njegovo sporočilo upanja med sorodniki, prijatelji in sodelavci z zgledom in z besedo. Ustanovitelj pravi: “Ko si z ramo ob rami z našimi tovariši, z našimi prijatelji, z našimi sorodniki delimo ista prizadevanja, jim lahko pomagamo priti do Kristusa.” To prizadevanje, da bi ljudem dali spoznati Kristusa, je neločljivo od želje po prispevanju k rešitvi materialnih potreb in socialnih problemov okolice.