“Skrbeti za druge in pozabiti na samega sebe”

Resnične ovire, ki te ločujejo od Kristusa — napuh, čutnost … —, je mogoče premagati z molitvijo in s pokoro. Molitev in mrtvičenje pa pomeni tudi skrbeti za druge in pozabiti na samega sebe. Če tako živiš, boš videl, kako bo izginila večina nadlog, ki te mučijo. (Križev pot, 10. postaja, 4)

Govoriš in te ne poslušajo. In če te poslušajo, te ne razumejo. Nerazumljen človek si! … Prav. Kakor koli že, da bi tvoj križ postal v vsem podoben Kristusovemu križu, je treba, da zdaj ravnaš tako, čeprav te ne upoštevajo. Drugi te bodo razumeli. (Križev pot, 3. postaja, 4)

Koliko ljudi se v napuhu in domišljiji podaja na kalvarije, ki niso Kristusove!

Križ, ki ga moraš nositi, je božji. Ne želi si nositi nobenega človeškega križa. Če kdaj padeš v to zanko, se takoj popravi: dovolj ti bo, če pomisliš, da je on iz ljubezni do nas trpel neskončno več. (Križev pot, 3. postaja, 5)

Lahko še toliko ljubiš, nikdar ne boš ljubil dovolj.

Človeško srce ima neizmeren koeficient razširjanja. Ko ljubi, se razprostre v tak crescendo ljubezni, ki premaga vse zapreke.

Če ljubiš Gospoda, ne bo bitja, ki ne bi našlo prostora v tvojem srcu. (Križev pot, 8. postaja, 5)

Prejemanje besedil po elektronski pošti

email