Križ — sveti križ! — je težak.

— Na eni strani moji grehi. Na drugi žalostna stvarnost trpljenja naše Matere Cerkve; otopelost mnogih katoličanov, ki “hočejo brez hotenja”; ločenost od ljubljenih oseb zaradi različnih razlogov; bolezni in stiske, tuje in lastne …

Križ — sveti križ! — je težak: »Fiat, adimpleatur …!« — Naj se zgodi, naj se izpolni, naj bo slavljena in vekomaj poveličevana najpravičnejša in najljubeznivejša božja volja nad vsemi stvarmi! Amen. Amen. (Kovačnica, 769)

Križ ni muka, niti neprijetnost, niti grenkoba … Je sveti les, na katerem zmaguje Jezus Kristus … in na katerem zmagujemo mi, kadar z veseljem in velikodušno sprejemamo to, kar nam On pošilja. (Kovačnica, 788)

Žrtev, žrtev! — Res je, da hoja za Jezusom Kristusom — to je rekel On — pomeni nositi križ. Vendar nerad poslušam duše, ki ljubijo Kristusa, kadar toliko govorijo o križih in odpovedih; kajti, kjer je ljubezen, je žrtev prijetna — četudi je težka — in križ je sveti Križ.

— Dušo, ki zna ljubiti in se tako izročiti, navda veselje in mir. Čemu potem vztrajati pri “žrtvi”, kakor da bi iskal tolažbe, če pa te Kristusov Križ — ki je tvoje življenje — osrečuje? (Brazda, 249)