Srce! Od časa do časa se, brez da bi se ji mogel izogniti, zariše senca človeške luči, okoren spomin, žalosten, “neotesan” …
— Zateci se takoj k tabernaklju, fizično ali v duhu, in vrnil se boš k luči, k veselju, k Življenju. (Brazda, 817)
Pogosto pojdi v kapelo, da bi Jezusu rekel: … Izročam se v tvoje roke.
— Položi k njegovim nogam to, kar imaš: svojo bedo!
— Na ta način ne boš nikdar izgubil miru, kljub množini zadev, ki jih vlečeš za seboj. (Kovačnica, 306)
Jezus je ostal v evharistiji iz ljubezni …, zate.
— Ostal je vedoč, kako ga bodo prejemali ljudje … in kako ga prejemaš ti.
— Ostal je, da bi ga ti jedel, da bi ga obiskoval in mu pripovedoval o svojih stvareh in da bi se, preko stika z njim v molitvi ob tabernaklju in pri prejemanju zakramenta, zaljubil vsak dan bolj ter dosegel, da bodo še druge duše — mnoge! — hodile po isti poti. (Kovačnica, 887)