“Gospod, če hočeš, me moreš očistiti”

Ne dvomi: srce je bilo ustvarjeno za ljubezen. Postavimo torej našega Gospoda Jezusa Kristusa v vse naše ljubezni. Drugače se prazno srce maščuje in se napolni z najbolj zaničevanja vrednimi nizkotnostmi. (Brazda, 800)

Kako se mu približati, kako se pogovarjati, kako se vesti? Krščansko življenje nima togih pravil, ker Sveti Duh ne vodi duš v množicah, temveč vsaki posebej vliva sklepe, navdihe in nagnjenja, ki ji bodo pomagali spoznati in izpolniti Očetovo voljo. Čeprav mislim, da je lahko v mnogih primerih moč našega dialoga s Kristusom — zahvale po sveti maši —, spoznanje, da je Gospod naš kralj, zdravnik, učitelj, prijatelj. (…)

On je zdravnik in nas ozdravi našega egoizma, če mu le dovolimo, da njegova milost pride do dna naše duše. Jezus nas je opozoril, da je najhujša bolezen hinavščina, ošabnost, ki prikriva naše grehe. Pri zdravniku moramo biti popolnoma odkriti, mu razložiti vse po resnici in reči: Domine, si vis, potes me mundare, Gospod, če hočeš — in Ti vedno hočeš —, me moreš očistiti. Ti poznaš moje napake; čutim določene simptome, imam tudi te slabosti. Preprosto mu pokažemo rane; in gnoj, če ga imamo. Gospod, Ti, ki si ozdravil toliko duš, daj, da Te, ko Te imam v svojem srcu ali Te gledam v tabernaklju, spoznam kot božjega zdravnika. (Jezus prihaja mimo, 92-93)

Prejemanje besedil po elektronski pošti

email