6.-10. OKTOBER 2002: KRONIKA KANONIZACIJE Dnevi molitve in zahvaljevanja

Ko je ta sveti duhovnik 23. avgusta 1946 prvič prišel v Rim, se je nastanil v majhnem podstrešnem stanovanju na trgu Città Leonina, nekaj korakov proč od Bazilike sv. Petra. Ko se je znočilo, je stopil na balkon, na majhno pokrito teraso, ki gleda na aposotolsko palačo, kjer stanuje papež. Od tam je moč videti okna papeževih prostorov. Vznemirjen začne moliti za Pija XII. Morda je svojo molitev združil z molitvami tolikih kristjanov, ki so skozi zgodovino, izročali svoja življenja za svetega očeta, ali pa je mislil na neštete ljudi, ki so si želeli poromati v Rim, “videre Petrum”, da bi videli papeža, kot je zapisal v Poti. Ure so minevale kot bi mignil in ko se je začenjalo daniti, je sv. Jožefmarija še vedno molil: svojo prvo noč v Rimu je prečul v molitvi.

V Rimu

Ravno tam, pod okni papeževih prostorov, je bila 6. oktobra 2002 že ob zori zbrana gosta množica, ki je napolnila Trg sv. Petra, ulico Via della Conciliazione ter še mnogo bližnjih trgov in ulic. Poznavalci so ocenjevali, da je prišlo na razglasitev sv. Jožefmarija za svetnika 450 do 500 tisoč ljudi. Za mnoge med njimi je bilo to prvo potovanje v Rim in za nekatere verjetno edino v življenju.

Od enega do več sto tisoč. Če gledamo z vidika zgodovine Cerkve, med tema dvema trenutkoma ni preteklo mnogo let. Stavba na trgu Città Leonina se ni spremenila in ne moremo reči, da je to kakšna starodavna zgradba. Med samotno molitvijo svetega Jožefmarija za papeža in molitvijo vedre, živopisne, navdušene in tudi zavzete množice ni težko opaziti nepretrgane povezave, kajti to, kar je pomembno, je povezanost vsakega posameznika z Bogom. Plodovitost te molitve je neprecenljiva, saj ji rast daje Gospod.

Romarji so začeli prihajati v Rim že zadnje dni septembra. Nekateri z letalom, drugi z vlakom, z avtobusi, avtomobili in ladjami. V pristanišče Civittavecchia je v nekaj urah priplulo osem ladij. Potnike so na več krajih sprejeli mladi prostovoljci, pripravljeni, da pomagajo kadarkoli bi bilo potrebno.

Tretjega oktobra so prenesli relikvije ustanovitelja Opus Dei v Baziliko sv. Evgenija, prostorno cerkev, primerno, da sprejme številne romarje, ki so prišli, da bi molili k novemu svetniku.

Naslednji dan zvečer je bil v Dvorani sv. Cecilije na Via della Conciliazione uradno predstavljen projekt Harambee 2002. To je le ena izmed mnogih človekoljubnih pobud, ki so bile organizirane ob stoletnici rojstva in kanonizaciji svetega Jožefmarija. Na glasbenem večeru, ki so ga popestrili umetniki iz vsega sveta, je bilo slišati mnogo pričevanj o novem svetniku in o pomembnosti izobraževanja za prihodnost Afrike.

Med svetniki

Za svetnika je bil razglašen med slovesno mašo 6. oktobra ob desetih dopoldne. »V slavo presvete Trojice /.../ razglasimo blaženega Jožefmarija Escrivája de Balaguerja za svetnika in ga vpišemo v seznam svetnikov ter določimo, da ga vsa Cerkev pobožno časti med svetimi,« je slovesno oznanil Janez Pavel II.

“Amen” duhovnikov, ki so somaševali, je sklenil obrazec kanonizacije in navdušeno ploskanje se je razleglo od Trga sv. Petra vse do Castela Sant'Angelo. Na koncu maše je papež, ki je želel pozdraviti prisotne, z avtomobilom napravil obhod po Trgu in ulici Via della Conciliazione, spremljal pa ga je prelat Opus Dei. Pri tem je papež na desetine otrokom podelil svoj blagoslov in jih poljubil na čelo.

Sedmega oktobra zjutraj po zahvalni sveti maši, ki jo je prav tako na Trgu sv. Petra daroval msgr. Javier Echevarría, prelat Opus Dei, je sveti oče na avdienci sprejel udeležence slovesnosti. V svojem govoru je Janez Pavel II. spregovoril o služenju vsem ljudem brez omejitev, ki je bilo pri novem svetniku »tako očitno v njegovi predanosti duhovništvu in velikodušnosti, s katero je dal zagon tolikim evangelizacijskim in človekoljubnim projektom v pomoč najbolj ubogim.«

Na koncu avdience je prišel vodja romunske pravoslavne Cerkve, patriarh Teoktist, uradno pozdravit svetega očeta. Udeleženci avdience so z večkratnim aplavzom pokazali naklonjenost mnogih katoličanov iz vsega sveta in njihovo skupno željo po enotnosti.

Zahvalne maše

V dneh osmega in devetega so se v različnih bazilikah po Rimu vrstile zahvalne maše v osemnajstih jezikih. Celotni program kanonizacije svetega Jožefmarija se je zaključil desetega oktobra zvečer s slovesnim prenosom njegovega telesa iz Bazilike sv. Evgenija v prelatsko cerkev Sveta Marija miru.

Ko so se romarji vračali v svoje dežele so imeli pred seboj zgled sv. Jožefmarija, ki ga je papež poudaril z besedami: »Sledite njegovim stopinjam in ne oziraje se na rasne, kulturne ali starostne razlike razširite v družbi zavest, da smo vsi poklicani k svetosti. Najprej se sami trudite za svetost, tako da negujete evangeljsko ponižnost in služenje, zaupanje v božjo previdnost in nenehno pozornost na glas Duha. Tako boste sol zemlje in vaša luč bo svetila pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« Besede, ki spominjajo in osvetljujejo papežev ”Duc in altum!”, ki ga je predložil vsej Cerkvi na začetku novega tisočletja.