Dragi g. Fernando!

V kratkem bo beatifikacija božje služabnice Guadalupe Ortiz de Landázuri, prve laiške vernice te Prelature, ki bo razglašena za blaženo, in želim se pridružiti vašemu veselju in hvaležnosti za to pričevanje svetosti z življenjem v običajnih okoliščinah njenega krščanskega življenja.

Prav je, da se veselimo in se Bogu zahvaljujemo, kajti On nikoli ne zapusti svoje Cerkve, niti v najtemačnejših trenutkih, ter z ljubeznijo ženina še naprej spodbuja v njej zglede svetosti, ki zaljšajo njeno obličje, nas navdajajo z upanjem in nam jasno kažejo pot, po kateri nam je hoditi.

Svetost pomeni odpreti Bogu srce in pustiti, da nas preoblikuje s svojo ljubeznijo, pomeni pa tudi iti ven iz samega sebe in stopiti nasproti drugim, kjer nas pričakuje Jezus, da bi jim prinesli spodbudno besedo, pomoč, pogled nežnosti in tolažbe.

Guadalupe Ortiz je z veseljem, ki je vzklilo iz zavedanja o njenem božjem hčerinstvu, česar se je naučila prav od svetega Jožefmarija, posvetila svoje številne človeške in duhovne vrline služenju drugim, tako da je še posebej pomagala drugim ženskam in njihovim družinam, ki so potrebovale vzgojo in razvoj. In vse to je uresničevala brez kakršnekoli prozelitistične drže, ampak samo s svojo molitvijo in pričevanjem.

Spodbujam vse vernike Prelature in vse, ki sodelujejo pri njenih apostolskih dejavnostih, naj vselej hrepenijo po tej svetosti normalnosti, ki žari v notranjosti našega srca z ognjem Kristusove ljubezni in ki jo danes tako zelo potrebujeta svet in Cerkev.

Prosim vas tudi, da ne nehate moliti zame, obenem pa vam podeljujem apostolski blagoslov. Naj vas Jezus blagoslavlja in naj vas varuje sv. Devica Marija.

Bratski pozdrav,

Frančišek