Moja družbenica

Ker mi je Guadalupe pridobila že več uslug, povezanih z mojim poklicnim življenjem, sem se odločila, da jo imenujem za “svojo družbenico”.

Leta 2010 so me vprašali, ali bi želela imeti podobico božje služabnice Guadalupe Ortiz de Landázuri. Odgovorila sem pritrdilno, vendar v tistem trenutku nisem vedela zakaj, saj do nje nisem gojila pobožnosti, čeprav sem jo zelo občudovala. Še zdaleč nisem pomislila, da bi podobico uporabila.

Minilo je več mesecev in moje poklicno življenje se je začelo zapletati, podobno kot položaj ene izmed mojih sester, ki je morala najti dobro zaposlitev. Pomislila sem, da bi lahko to zadevo zaupala Guadalupe. Začela sem moliti njeno podobico. Moj stik z Guadalupe je bil vsak dan globlji.

Nekaj tednov pozneje je moja sestra dobila ponudbo za zelo dobro službo; to dejstvo je v meni okrepilo pobožnost do Guadalupe. Odločila sem se, da ji bom od tistega trenutka dalje priporočala vse, kar je v zvezi z mojim poklicnim življenjem. To sem počela več mesecev. Leta 2013 sem se preselila v drugo mesto znotraj Mehike, kar je mojo zaposlitev nekoliko zakompliciralo. Morala sem se precej potruditi, da sem lahko ostala v podjetju, v katerem sem družbenica, in preseliti pisarno v nov kraj z vsemi, posledicami, ki jih to prinaša. Guadalupe je od tistega leta dalje moja sodelavka: z njo razpravljam o vseh zadevah, s katerimi se ukvarjam.

Čez nekaj mesecev sem se po prihodu v novo okolje začela ukvarjati s pozicioniranjem na novem tržišču. Na moje presenečenje mi je Guadalupe korak za korakom uredila prav vse. Pred letom dni sem se odločila, da jo imenujem za “svojo družbenico” in se lotila pomembnega investicijskega projekta, pri katerem moram brez fiksnih prihodkov vsak mesec odplačevati posojilo. Bilo je neverjetno, kako vse uspeva ravno v pravem trenutku; ko se mi zazdi, da že ni več rešitve, mi pošlje dodaten prihodek … Ostali so mi le še štirje meseci odplačevanja. Popolnoma zaupam, da bo Guadalupe poskrbela za nadaljnje korake, saj mi pomaga pri vseh zadevah, celo pri tistih, ki se zdijo najbolj neznatne.

To pripovedujem na “njeno prošnjo”, preden zaključim z neko nalogo, ki jo imam na delovni mizi. Pred nekaj trenutki sem po elektronski pošti poslala nek pomemben predlog svojemu podjetju in kot vedno sem ob pritisku na gumb “pošlji” na računalniku začela moliti “devetko” h Guadalupe. Pri podobici številka osem, sem začutila, da mi pravi: “Dolguješ mi pisno pričevanje o prejetih milostih.” To me je nasmejalo! Odgovorila sem ji, da bom to napisala, ko končam deveto podobico, kar je ravno v temle trenutku.

E. F., Mehika, 11. 10. 2016