Opus Dei

Bog blagoslavlja normalnost družinskega življenja in želi prebivati v njem. Sprehod skozi Tobijevo knjigo nam lahko pomaga to ponovno odkriti.

Pred 15. avgustom, ko bo obnovljena posvetitev Dela presladkemu Marijinemu Srcu, nas prelat Opus Dei vabi, da v sebi gojimo željo po svetosti in apostolatu, ki se bo odražala v vsakodnevni, veseli in upanja polni zvestobi.

Poslanstvo staršev ni omejeno na sprejemanje otrok, ki jim jih Bog pošlje; nadaljuje se skozi vse življenje in njegovo obzorje so nebesa.

Smo, kar smo, ne več ne manj, in takšni smo primerni za to, da hodimo za Gospodom in mu služimo v Cerkvi. Ta sestavek govori o tem, kako Bog kliče vsakega človeka.

»To pot lahko prehodimo le v ljubezni. Ljubiti pomeni imeti veliko srce, občutiti skrbi svojih bližnjih, znati odpustiti in razumeti, s Kristusom se darovati za duše vseh« (sv. Jožefmarija).

Poklicanost v Opus Dei je kakor povabilo k izvajanju neke partiture, je kakor igrati božjo glasbo, ki obsega toliko variacij, kot je ljudi na svetu.

Msgr. Fernando Ocáriz, prelat Opus Dei v pismu govori o motuproriju papeža Frančiška »Ad charisma tuendum« (»V zaščito karizme«).

Sv. Jožefmarija »odkrije« Svetega Duha s pomočjo preprostega nasveta, ki lahko razsvetli tudi naše duhovno življenje.

Potem ko je bil na obisku v različnih krajih, izpostavlja prelat veselje, ki ga je doživljal v teh dneh.

Ko človek vstopi v Kristusove rane, se pusti dotakniti božji ljubezni in se dotakne Boga v trpečih.