Opus Dei

14. februarja 1943 je sv. Jožefmarija z božjo pomočjo razumel, da se lahko tudi škofijski duhovniki vključijo v Opus Dei in si prizadevajo za svetost v svojem običajnem življenju, ko vršijo svoje pastoralno delo.

Potrebuje to, “da si v svojem okolju, pri svojem delu, v svoji družini, tam, kjer preživljaš svoje življenje, kjer se zabavaš, trden, da si prijeten in da si kristjan.” Posnetek svetega Jožefmarija ob 14. februarju, dnevu, ko je ustanovitelj z dokončno jasnostjo razumel, da je Opus Dei pot za vse ljudi.

Na ta dan leta 1930 in 1943 je sv. Jožefmarija v globini razumel, da Bog kliče ženske in duhovnike v Opus Dei.

Kontemplativna molitev nas uvaja v nov način gledanja na vse, kar se dogaja okoli nas. To je dar, ki poteši našo naravno željo po zedinjenju z Bogom v najrazličnejših okoliščinah.

Sveti Jožefmarija je govoril o »quid divinum«, o nečem božjem, kar lahko odkrijemo v stvareh okoli sebe in v tem, kar počnemo. Takrat se pred nami odpre nova razsežnost, v kateri si vse delimo z Bogom.

V teku našega molitvenega življenja bodo nastopile tudi težave in dvomi. Veliko je razlogov za prepričanje, da nam je Bog v takšnih trenutkih še posebej blizu.

Bog nam daje možnost, da svojo molitev doživljamo tako, kot je v danem trenutku za nas najbolje. Elizabeta je priča tega, kako se potrpežljivost in stanovitnost spreminjata v popolno veselje.

Bog govori po tiho, vendar neprestano: v Svetem pismu, zlasti v evangelijih, pa tudi v naši notranjosti.

Ko se učimo moliti, nam pri tem lahko pomagajo ljudje, ki so to počeli v svojem življenju: svetniki, in na poseben način sveta Marija.

Tretji del življenjepisa svetega Jožefmarija Escrivája, katerega avtor je Andrés Vázquez de Prada.