“Rod božjih otrok”
Božji otroci. — Nosilci edinega plamena, ki je zmožen razsvetliti zemeljske poti duš, edinega sijaja, v katerega nikdar ne bo vstopila temačnost, somrak ali zasenčenost. — Gospod nas uporablja kakor bakle, da bi ta luč svetila … Od nas je odvisno, da mnogi ne ostanejo v temi, temveč da stopajo po stezah, ki vodijo do večnega življenja. (Kovačnica, 1)
“Popolni ljudje so samo v nebesih”
Tisti človek je poln pomanjkljivosti! Dobro … Toda, razen tega, da so popolni ljudje samo v nebesih, tudi ti vlečeš za seboj svoje pomanjkljivosti, pa te kljub temu prenašajo, še več, cenijo te, ker te ljubijo z ljubeznijo, ki jo je Jezus Kristus delil svojim, in koliko bede je bilo v njih! — Úči se! (Brazda, 758)
“Naj nikoli ne opuščam dejanj ljubezni”
Popolna ljubezen do Boga ni združljiva s tem, da se človek prepušča prevladi egoizma — ali brezbrižnosti — v odnosu do bližnjega. (Brazda, 745)
“Odpuščati vsem”
Dober boš samo, če znaš videti dobre stvari in kreposti drugih. — Zatorej, kadar moraš koga popraviti, stori to z ljubeznijo, v primernem trenutku, brez poniževanja … in z željo, da bi se ti sam učil in se izboljšal v tem, kar popravljaš. (Kovačnica, 455)
“Postaviti Kristusa med uboge”
Po “poti upravičenega nezadovoljstva” so odšle in odhajajo množice. Boli …, toda koliko nevoljnih ljudi smo proizvedli izmed tistih, ki so potrebni duhovne ali materialne pomoči! — Treba je ponovno postaviti Kristusa med uboge in med ponižne: ravno med njimi se najprijetneje počuti. (Brazda, 228)
“Kadar moraš koga popraviti, stori to z ljubeznijo”
Dober boš samo, če znaš videti dobre stvari in kreposti drugih. — Zatorej, kadar moraš koga popraviti, stori to z ljubeznijo, v primernem trenutku, brez poniževanja … in z željo, da bi se ti sam učil in se izboljšal v tem, kar popravljaš. (Kovačnica, 455)
“Ne zanemarjaj navade bratskega opomina”
Ne zanemarjaj navade bratskega opomina, ki je jasen dokaz za nadnaravno krepost ljubezni. Težko je; bolj udobno se je izogniti. Bolj udobno! Ni pa nadnaravno. — In za te opustitve boš odgovarjal Bogu. (Kovačnica, 146)
“Spodbujaj ljubezen brez omejitev”
Spodbujaj in udejanjaj ljubezen, brez omejitev in brez razlikovanj, kajti to je krepost, ki je značilna za nas, Učiteljeve učence. — Vendar pa te ta ljubezen ne more voditi — saj bi prenehala biti krepost — k temu, da bi oslabil vero, da bi otopil ostre robove, ki jo določajo, da bi jo osladil do te mere, da bi se spremenila, kot hočejo nekateri, v nekaj brezobličnega, brez božje moči in sile. (Kovačnica, 456)
“Učite se delati dobro”
V vsakem človeku, s katerim se srečaš, moraš videti dušo: dušo, ki ji je treba pomagati, ki jo je treba razumeti, s katero je treba sobivati in ki jo je treba rešiti. (Kovačnica, 573)
“Ljubiti tudi sovražnike”
Nismo dobri bratje naših bratov ljudi, če nismo pripravljeni pošteno ravnati kljub temu, da bi ljudje okoli nas slabo tolmačili naše vedenje in bi se odzvali na neprijeten način. (Kovačnica, 460)