Po svojem prvem srečanju s svetim Jožefmarijem 25. januarja 1944 je Guadalupe pogosto zahajala v center Opus Dei na Ulici Jorge Manrique, kjer je spoznala prve članice Dela. Encarnita Ortega, ena izmed njih, se spominja: »Poleg njenega veselja in preprostosti sta name naredila vtis njena strokovna ambicioznost in njen odločni značaj.«

Na ta način je Guadalupe počasi odkrivala duha Dela, pot za ohranjanje stika z Bogom sredi vsakdanjih okoliščin. Naučila se je premišljevalne molitve – osebnega in zaupnega dialoga z Bogom – ter začela z vsakodnevnim duhovnim branjem ter drugimi pobožnostmi, ki jih je polagoma vključevala v svoj dnevni urnik.

Od 12. do 17. marca je bila Guadalupe na duhovnih vajah v isti hiši na Ulici Jorge Manrique. Ko je videla, da večina udeleženk hodi na pogovor k Jožefmariju, se ji je zdelo primerno, da tudi sama to stori. Ne da bi vedela kako začeti, mu je z vso preprostostjo dejala: »Zelo mi je všeč sv. Janez od Križa.« Guadalupe se je spominjala, kako ji je duhovnik stopil naproti v njeni zadregi in ji dal nekaj nasvetov za rast v duhovnem življenju. Nato je pogovor obrnil k vprašanju poklica, o čemer je ona že spregovorila pri njunem prvem srečanju.

V tistih dneh duhovnih vaj se je luč božjega klica, ki je zasvetila 25. januarja, utrdila v njenem srcu. Guadalupe je 15. marca zabeležila v svojo agendo: »Govorila sem z očetom [sv. Jožefmarijem]in se odločila vstopiti v Delo.« Naslednji zapis je z dne 19. marca: »God sv. Jožefa. Napisala sem pismo s prošnjo za sprejem v Delo.«

V nekaj kratkih in jedrnatih vrsticah je svetemu Jožefmariju izrazila svojo željo pripadati Opus Dei. Takole je zapisala:

Madrid, na god sv. Jožefa, leta 1944

Oče, kot največjo milost, ki mi je lahko dana, vas prosim za sprejem v Delo, saj Bog v svoji veliki dobroti hoče, da delam v njem z vsemi svojimi močmi, kar obljubljam, da bom izpolnjevala s pomočjo Boga, presvete Device Marije in sv. Jožefa, ki ga od današnjega dne štejem za svojega posebnega zaščitnika v nebesih.

María Guadalupe Ortiz de Landázuri