Zakaj ste se odločili napisati knjigo o Dori del Hoyo? Ste jo osebno poznali?

Dore nisem imel priložnosti osebno srečati. Spoznal sem jo preko spominov, ki so jih napisale nekatere izmed žena, ki so živele ob njej, ko je prebivala v Rimu. Ob branju teh besedil sem odkril izredno bogato in privlačno osebnost. Rekel sem si: “To moraš posredovati še drugim," in sem se lotil pisanja.

Kakšen stik je imela Dora z ustanoviteljem Opus Dei?

Bila je prva numerarija pomočnica in sv. Jožefmarija je v tej svoji hčeri našel zvesto in predano ženo z odličnimi človeškimi lastnostmi, ki je znala pritrdilno odgovoriti na božje zahteve v vsakem trenutku. Zato je bila zelo pomembna osebnost za Opus Dei.

V knjigi govorite o gospodinjskem delu kot o pravem poklicu. Kako se to odseva v Dorinem življenju?

Na področju dela beseda “poklic" označuje zaposlitve, ki zahtevajo specifično usposobljenost na visoki ravni; in človek, ki ga opravlja, doseže v svoji dejavnosti visoko stopnjo strokovnosti.

Vsa pričevanja o Dori enotno potrjujejo, da je svoje gospodinjsko delo opravljala izredno strokovno: obvladala je vse vidike svojega dela in ga vršila z visoko kakovostjo.

Je takšno strokovno delo nekaj aktualnega?

Pogosto je slišati pritoževanje, da je svet, v katerem živimo, razčlovečen; vsak dan srečamo veliko novic, ki lahko takšno mnenje potrdijo. Obenem pa bi vsi želeli, da bi bilo več sloge, več solidarnosti, več razumevanja med ljudmi. Kako to doseči? Nedvomno ne gre govoriti o samo enem zdravilu; vendar pa, če hočemo izboljšati odnose v družbi, moramo po mojem mnenju začeti pri tem, kar je njen temelj: pri družini.

Mladi – v bistvu vsi ljudje – potrebujejo toplino dóma in če je ne najdejo, se bodo zelo težko naučili gojiti odnose do drugih na resnično človeški način.

S tega vidika je jasno, da imajo ljudje, ki skrbijo za dom – tako kot Dora s svojim delom – izredno velik pomen za družbo. Državniki bi se morali prepričati o tem dejstvu in odločno spodbujati ugodne pogoje za osebe, ki opravljajo ta poklic: to bi bila temeljna naložba za prihodnost.

Kaj bi izpostavili glede Dorine osebnosti?

Če se moram omejiti zgolj na eno lastnost, potem bi brez dvoma rekel, da je to njena sposobnost ljubiti Boga in bližnjega. Bila je žena velikega srca.

V nekaterih pričevanjih, ki jih povzema knjiga, je Dora prikazana kot junaška žena sredi zelo običajnega življenja. V čem je ta junaškost?

Krščansko junaštvo ne sestoji v tem, da delamo še težje stvari, da izvedemo trojni salto mortale. To je nekaj, kar se uresničuje v običajnem življenju; je posledica ljubezni, ki človeka vodi k nenehni pozornosti do ljubljene osebe v podrobnostih, ki so navidez majhne. Tako je živela Dora: v skrbi za druge iz ljubezni.