Opus Dei

Numerarije pomočnice: posebna poklicanost za skrb in krepitev družinskih vezi v Opus Dei.

Sveti Jožefmarija se je spominjal, kako je pri šestnajstih letih odkril, da srce od njega hoče »nekaj velikega in da mora to biti ljubezen«. Ta vrsta člankov o krščanski poklicanosti naj bo v pomoč pri iskanju poklica, odkrivanju in zvestobi.

Poklic v Opus Dei kot pridruženi ali pridružena: polje brezmejnih možnosti.

Gotovost, da smo vedno z Bogom, je živi vir upanja, iz katerega nenehno pritekajo novi studenci veselja in miru, ki dajejo rodovitnost našemu življenju in življenju ljudi okoli nas.

Bog blagoslavlja normalnost družinskega življenja in želi prebivati v njem. Sprehod skozi Tobijevo knjigo nam lahko pomaga to ponovno odkriti.

Poklicanost v Opus Dei je kakor povabilo k izvajanju neke partiture, je kakor igrati božjo glasbo, ki obsega toliko variacij, kot je ljudi na svetu.

Da bi bilo moje ime zapisano v božjem srcu – to so sanje vsakega kristjana. Drugi prispevek iz serije o poklicanosti govori o tej temi.

Za kristjana apostolat ni preprosto naloga, za katero bi bilo potrebnih nekaj ur, niti ni neko pomembno opravilo, temveč je potreba, izvirajoča iz srca, ki je postalo »eno telo in en duh« z Gospodom.

Prvi članek iz zbirke besedil o razločevanju poklicanosti, ki nosi naslov »Nekaj velikega in naj bo to ljubezen«; kajti vsak človek je poklican, da odkrije božji načrt za svoje življenje.

V tem pastirskem pismu msgr. Fernando Ocáriz premišljuje o duhu Opus Dei in o tem, kako se verniki na različne načine posvečajo Delu glede na svoje osebne okoliščine.