Opus Dei

Sveta maša je daritev v njej lastnem in edinstvenem smislu, ker v sedanjem trenutku cerkvene liturgije ponavzočuje (t.j. povzroči, da postane navzoča) edina daritev našega odrešenja, ker je njen spomin in ker naklanja njen sad.

Zaradi vere v resnično Kristusovo navzočnost evharistiji izkazuje Cerkev najsvetejšemu zakramentu posebno češčenje (“latría”), tako pri liturgiji svete maše kot tudi izven evharističnega slavja.

Kristus je postavil zakrament pokore in nam dal novo priložnost, da se spreobrnemo in da po krstu znova pridobimo milost opravičenja.

Kristus je podeljevanje zakramenta sprave zaupal svojim apostolom, ki so to prenesli na svoje sodelavce. Duhovniki odpuščajo grehe v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Smrt in bolezen moreta in morata biti za kristjana sredstvo posvečevanja in odreševanja s Kristusom. Pri tem je v pomoč bolniško maziljenje.

Po zakramentu svetega reda se podeljuje deležnost pri duhovništvu Kristusa, ki je Glava Cerkve. Službeno duhovništvo se bistveno razlikuje od skupnega duhovništva vernikov.

Intimna zakonska skupnost med možem in ženo je sveta; urejajo jo posebni zakoni, ki jih je postavil sam Stvarnik in niso odvisni od človeške volje.

Bog je hotel svobodo, da bi človek brez prisile iskal svojega Stvarnika in Odrešenika.

Ravnanje je moralno dobro, kadar so svobodne izbire skladne s človekovim resničnim dobrim.

Milost je vir za delo posvečenja; ozdravlja in povzdiguje človeško naravo ter nas naredi zmožne živeti kot božji otroci.