“Božji prijatelji” je zbirka nekaterih pridig svetega Jožefmarija Escrivája, v katerih avtor jemlje krščanske kreposti kot vodilo svojega prisrčnega sinovskega pogovora z Bogom. Kot pravi častitljivi Álvaro del Portillo v predgovoru, je to “kateheza o krščanskem nauku in življenju, kjer se obenem govori o Bogu in z Bogom.”

Njena snov vključuje še druge središčne teme duhovnega življenja, kot sta molitev in apostolat. To je prvo avtorjevo delo, izdano po njegovi smrti. Od prve objave v španščini leta 1977, je izšlo skoraj sto izdaj s skupno naklado okrog milijon izvodov v številnih jezikih, s pričujočo izdajo pa se jim pridružuje tudi slovenščina.

S temi homilijami je avtor ob različnih priložnostih želel krščanskim vernikom pokazati, kako prehoditi pot svetosti, h kateri jih kliče Bog. “Teh osemnajst pridig začrtuje obzorje osnovnih človeških in krščanskih kreposti za človeka, ki želi od blizu slediti Učiteljevim korakom. To ni teoretična razprava niti priročnik lepega vedenja v duhovnosti. Vsebujejo nauk, ki je živet, v katerem je globina teologa združena z evangeljsko prosojnostjo dobrega pastirja duš,” pravi častitljivi Álvaro del Portillo. V resnici gre za premišljevanja, katerih velika sporočilna moč izhaja iz nenehnega gledanja Boga brez prestanka in brez utrujenosti, kot pravi sv. Jožefmarija v zadnji izmed teh meditacij, “Na poti k svetosti”, ki skupaj s prvo z naslovom “Veličina vsakdanjega življenja” povzema jedro krščanske askeze v boju za svetost sredi sveta, tako da poleg tega, da smo Božji otroci, postanemo zares “Božji prijatelji”.