Kako ste sprejeli novico, da imamo novega papeža? Kaj ste v srcu občutili v tistem trenutku?

– To je bilo veliko veselje. Katoliki potrebujemo skupnega očeta na zemlji, Kristusovega vikarja v vesoljni Cerkvi. Ko sem opazil beli dim, sem pokleknil, da bi molil zanj, ne da bi vedel, kdo to je. V notranjosti sem obnovil svojo željo, da bi bil dober sin rimskega papeža.

Ko je novi papež Frančišek prvikrat spregovoril z balkona, je omenil vse ljudi dobre volje. In pomislil sem, da poleg bremena katoličanov papež nosi težo, veselje in trpljenje vsega človeštva. Zaradi tega sem poleg veselja, občutil tudi močno željo, da bi vsi molili za naslednika svetega Petra, in izkusil sem tudi sinovsko hrepenenje, da bi ljudi povabil k ljubezni do papeža.

Imamo prvega latinskoameriškega papeža v zgodovini. Glede na vašo izkušnjo kot prelat Opus Dei, kaj doprinesejo kristjani iz Latinske Amerike stari Evropi?

– V Latinski Ameriki človek začuti dobrega duha, ki prijazno izkazuje ljubezen, z naklonjenostjo, ki se je lahko dotakneš. S to človeško toplino se mnogokrat izognemo predsodkom do drugih, ali pa nekakšni intelektualni kompleksnosti, ki zamegljuje odnose med nami in ustvarjanje resnično človeških medosebnih stikov. Med izrazi te zmožnosti za ljubezen je tudi ljudska pobožnost, ki je v mnogih ameriških državah zelo živa: pobožnost do Božje matere, ki je hkrati nežna in močna in ki vsebuje držo, ki zelo bogati vse človeštvo. Vse to je dar za Cerkev.

Kako lahko papežu Frančišku pomaga zavedanje, da bo ob njem tudi papež emeritus Benedikt XVI.?

– Menim, da bo papež čutil predvsem oporo in duhovno bližino svojega predhodnika. In da se bo lahko pogosto opiral na bogato in aktualno učiteljstvo Benedikta XVI. Ljubezen vseh nas do njega postane še večja, saj vemo, da prosi za nas pri svoji maši in v molitvi in da podpira našo brezpogojno edinost s papežem Frančiškom. V tem pogledu se mi zdi pomembno spoštovati voljo Benedikta XVI., da izgine izpred oči sveta, da bi bilo jasno, da je samo en papež, in da ne bi prihajalo do zmede pri ljudeh, ki so morda manj krščansko izobraženi ali manj teološko razgledani. Sedaj je rimski škof papež Frančišek, kateremu je prejšnji papež obljubil radovoljno in popolno spoštovanje ter pokorščino.

Bergoglio ob grobu svetega Jožefmarija

Ali Javier Echevarría pozna sedanjega papeža? “Z njim sem se srečal ob več priložnostih. Tukaj v Rimu (na primer, na različnih zasedanjih škofovske sinode) in v Buenos Airesu. Je prijazen človek, duhovnik, ki je obenem strog in nasmejan. Blizu je bolnim in ljudem v potrebah, tako materialnih kot duhovnih. Ima močno osebnost. Z jasnostjo božjega otroka ve, kaj hoče in česa noče. Vsi ga poznajo po tem, da vedno prosi za molitve zase in da veliko moli za druge,” pravi prelat Opus Dei in dodaja še tole podrobnost: “Nekoč pred leti je prišel v to hišo, da bi obiskal grob svetega Jožefmarija, ki se nahaja v prelatski cerkvi Svete Marije Miru. Kardinal Bergoglio se je v molitvi zadržal kakšnih 45 minut. Njegova sposobnost molitve – brez naglice – je zgled za vse, kajti v molitvi kristjan najde Gospodovo luč in tolažbo.”