Povzel ti bom tvojo klinično pot: tu padem in tam vstanem … To zadnje je pomembno. — Torej nadaljuj s tem intimnim bojem, četudi se premikaš po polževo. Naprej! — Dobro veš, sin, do kod lahko prideš, če se ne boriš: eno brezno kliče druga brezna. (Brazda, 173)

Razumel si, na čem temelji iskrenost, ko mi pišeš: “Poskušam se navaditi, da imenujem stvari z njihovim imenom in predvsem da ne iščem vzdevkov za nekaj, kar ne obstaja.” (Brazda, 332)

»Abyssus, abyssum invocat …« — brezno kliče drugo brezno, sem te nekoč že spomnil. To je natančen opis vedenja lažnivcev, hinavcev, odpadnikov, izdajalcev. Kako zoprn jim je lastni način obnašanja, pred drugimi skrivajo svoje sleparije, tako grejo s slabega na slabše in ustvarjajo prepad med seboj in bližnjimi. (Brazda, 338)

Iskrenost je nepogrešljiva za napredovanje v združenosti z Bogom. — Če v svoji notranjosti, otrok moj, nosiš “krastačo”, jo izpljuni! Povej, tako kot ti vselej svetujem, najprej tisto, kar ne bi hotel, da se izve. Ko človek izpljune “krastačo” pri spovedi, kako dobro se počuti! (Kovačnica, 193)

Ob uri spraševanja vesti se varuj pred nemim hudičem. (Pot, 236)