Če se čutimo ljubljene otroke našega nebeškega Očeta, to namreč smo, le kako ne bi bili vedno veseli? — Premisli o tem. (Kovačnica, 266)

Kako lep poklic imamo kot kristjani — kot božji otroci! —, na zemlji nam prinaša veselje in mir, ki ju svet ne more dati! (Kovačnica, 269)

Ut in gratiarum semper actione maneamus! Moj Bog, hvala, hvala za vse: za to, kar mi nasprotuje, za to, česar ne razumem, za to, kar mi povzroča trpljenje.

Udarci so potrebni, da se odstrani, kar je še odvečnega na velikem bloku marmorja. Tako Bog v dušah kleše podobo svojega Sina! Bodi Gospodu hvaležen za te pozornosti! (Križev pot, VI. postaja, 4)

Kadar gre nam kristjanom slabo, je to zato, ker temu življenju ne dajemo vsega božanskega pomena.

Tam, kjer roka občuti zbodljaj trnja, odkrije oko šopek prekrasnih vrtnic, ki prijetno dehtijo. (Križev pot, VI. postaja, 6)