Atanazijeva veroizpoved
Sýmbolum Athanasiánum
Odpev. Slava tebi, večna Trojica, en Bog, pred vsemi veki, zdaj in vekomaj (V. Č. Aleluja).
Atanazijeva veroizpoved
1. Kdor hoče biti zveličan, ta se mora predvsem držati katoliške vere.
2. Kdorkoli je ne ohrani v njenem celotnem obsegu in nedotaknjeno, se bo brez dvoma za večno pogubil.
3. Katoliška vera pa je to: da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti.
4. Niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva.
5. Zakaj druga je Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha.
6. Toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo, sovečno veličastvo.
7. Kakršen je Oče, takšen je Sin, takšen tudi Sveti Duh.
8. Neustvarjen je Oče, neustvarjen Sin, neustvarjen tudi Sveti Duh.
9. Neskončen je Oče, neskončen Sin, neskončen tudi Sveti Duh.
10. Večen je Oče, večen je Sin, večen je tudi Sveti Duh.
11. In vendar niso trije večni, marveč je eden večen.
12. Kakor niso trije neustvarjeni in ne trije neskončni, marveč je eden neustvarjen in eden neskončen.
13. Prav tako je vsemogočen Oče, vsemogočen Sin, vsemogočen tudi Sveti Duh.
14. In vendar niso trije vsemogočni, marveč je eden vsemogočen.
15. Tako je Bog Oče, Bog Sin, Bog tudi Sveti Duh.
16. In vendar niso trije bogovi, marveč je en Bog.
17. Tako je Gospod Oče, Gospod Sin, Gospod tudi Sveti Duh.
18. In vendar niso trije gospodje, marveč je en Gospod.
19. Zakaj kakor nam veleva krščanska resnica priznavati vsako osebo zase za Boga in Gospoda, tako nam katoliška vera prepoveduje govoriti o treh bogovih ali gospodih.
20. Oče ni od nikoder narejen, ne ustvarjen, ne rojen.
21. Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen.
22. Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, ne rojen, temveč izhaja od njiju.
23. En Oče je torej, niso trije očetje; en Sin je, niso trije sinovi; en Sveti Duh je, niso trije sveti duhovi.
24. In v tej trojici ni nič prejšnjega ali poznejšega, nič večjega ali manjšega, marveč so vse tri osebe med seboj enako večne in enake.
25. Tako da je treba, kot je že zgoraj povedano, v vsem častiti enoto v trojstvu in trojstvo v enoti.
26. Kdor se hoče torej zveličati, naj tako misli o Trojici.
27. Toda za zveličanje je potrebno zvesto verovati tudi v učlovečenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
28. Prava vera pa je to: verovati in izpovedovati moramo, da je naš Gospod Jezus Kristus Božji Sin, Bog in človek.
29. Kot Bog se je rodil od vekomaj iz Očetovega bistva, kot človek se je rodil v času iz materinega bistva.
30. Popoln Bog, popoln človek, obstoječ iz umne duše in človeškega telesa.
31. Enak Očetu po božanstvu, manjši od Očeta po človečnosti.
32. In čeprav je Bog in človek, vendar nista dva, temveč en Kristus.
33. Eden, ne ker bi se božanstvo spremenilo v meso, temveč ker si je Bog privzel človečnost.
34. Povsem eden, ne ker bi se bistvo pomešalo, temveč ker je oseba ena.
35. Zakaj kakor je umna duša in telo en človek, tako je Bog in človek en Kristus.
36. Trpel je za naše zveličanje, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.
37. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve.
38. Pri njegovem prihodu bodo vsi ljudje vstali s svojimi telesi in dali obračun vsakdo o svojih dejanjih.
39. In tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti pa, ki so delali slabo, v večni ogenj.
40. To je katoliška vera. Kdorkoli je ne bo zvesto in trdno veroval, ne bo mogel biti zveličan.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev. Slava tebi, večna Trojica, en Bog, pred vsemi veki, zdaj in vekomaj (V. Č. Aleluja).
.Gospod, usliši mojo molitev.
. In moj klic naj pride k tebi.
Duhovnik doda:
. Gospod z vami.
. In s tvojim duhom.
MOLIMO
Vsemogočni večni Bog, ki si dal svojim služabnikom, da v pravi veri spoznavajo slavo večne Trojice in v mogočnem veličastvu častijo enoto, prosimo te, naj bomo po tej neomajni veri vselej obvarovani vsakršne nevarnosti. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
. Amen.
Antíphona. Glória tibi, Trínitas æquális, una Déitas, et ante ómnia sǽcula, et nunc, et in perpétuum. (T. P. Allelúia).
Sýmbolum Athanasiánum
1. Quicúmque vult salvus esse, ante ómnia opus est, ut téneat cathólicam fidem:
2. Quam nisi quisque íntegram inviolatámque serváverit, absque dúbio in ætérnum períbit.
3. Fides autem cathólica hæc est: ut unum Deum in Trinitáte, et Trinitátem in unitáte venerémur.
4. Neque confundéntes persónas, neque substántiam separántes.
5. Alia est enim persóna Patris, ália Fílii, ália Spíritus Sancti.
6. Sed Patris, et Fílii, et Spíritus Sancti una est divínitas, æquális glória, coætérna maiéstas.
7. Qualis Pater, talis Fílius, talis Spíritus Sanctus.
8. Increátus Pater, increátus Fílius, increátus Spíritus Sanctus.
9. Imménsus Pater, imménsus Fílius, imménsus Spíritus Sanctus.
10. Ætérnus Pater, ætérnus Fílius, ætérnus Spíritus Sanctus.
11. Et tamen non tres ætérni, sed unus ætérnus.
12. Sicut non tres increáti, nec tres imménsi, sed unus increátus et unus imménsus.
13. Simíliter omnípotens Pater, omnípotens Fílius, omnípotens Spíritus Sanctus.
14. Et tamen non tres omnipoténtes, sed unus omnípotens.
15. Ita Deus Pater, Deus Fílius, Deus Spíritus Sanctus.
16. Et tamen non tres Dii, sed unus est Deus.
17. Ita Dóminus Pater, Dóminus Fílius, Dóminus Spíritus Sanctus.
18. Et tamen non tres Dómini: sed unus est Dóminus.
19. Quia, sicut singillátim unamquámque persónam Deum ac Dóminum confitéri christiána veritáte compéllimur: ita tres Deos aut Dóminos dícere cathólica religióne prohibémur.
20. Pater a nullo est factus: nec creátus, nec génitus.
21. Fílius a Patre solo est: non factus, nec creátus, sed génitus.
22. Spíritus Sanctus a Patre et Fílio: non factus, nec creátus, nec génitus, sed procédens.
23. Unus ergo Pater, non tres Patres: unus Fílius, non tres Fílii: unus Spíritus Sanctus, non tres Spíritus Sancti.
24. Et in hac Trinitáte nihil prius aut postérius, nihil maius aut minus: sed totæ tres persónæ coætérnæ sibi sunt et coæquáles.
25. Ita ut per ómnia, sicut iam supra dictum est, et únitas in Trinitáte, et Trínitas in unitáte veneránda sit.
26. Qui vult ergo salvus esse, ita de Trinitáte séntiat.
27. Sed necessárium est ad ætérnam salútem, ut Incarnatiónem quoque Dómini nostri Iesu Christi fidéliter credat.
28. Est ergo fides recta, ut credámus et confiteámur quia Dóminus noster Iesus Christus, Dei Fílius, Deus et homo est.
29. Deus est ex substántia Patris ante sǽcula génitus: et homo est ex substántia matris in sǽculo natus.
30. Perféctus Deus, perféctus homo: ex ánima rationáli et humána carne subsístens.
31. Æquális Patri secúndum divinitátem: minor Patre secúndum humanitátem.
32. Qui, licet Deus sit et homo, non duo tamen, sed unus est Christus.
33. Unus autem non conversióne divinitátis in carnem: sed assumptióne humanitátis in Deum.
34. Unus omníno, non confusióne substántiæ: sed unitáte persónæ.
35. Nam sicut ánima rationális et caro unus est homo: ita Deus et homo unus est Christus.
36. Qui passus est pro salúte nostra: descéndit ad ínferos: tértia die resurréxit a mórtuis.
37. Ascéndit ad cælos, sedet ad déxteram Dei Patris omnipoténtis: inde ventúrus est iudicáre vivos et mórtuos.
38. Ad cuius advéntum omnes hómines resúrgere habent cum corpóribus suis: et redditúri sunt de factis própriis ratiónem.
39. Et qui bona egérunt, ibunt in vitam ætérnam: qui vero mala, in ignem ætérnum.
40. Hæc est fides cathólica, quam nisi quisque fidéliter firmitérque credíderit, salvus esse non póterit.
Glória Patri, et Fílio, et Spirítui Sancto.
Sicut erat in princípio, et nunc, et semper, et in sǽcula sæculórum. Amen.
Antíphona. Glória tibi, Trínitas æquális, una Déitas, et ante ómnia sǽcula, et nunc, et in perpétuum. (T. P. Allelúia).
. Dómine, exáudi oratiónem meam.
. Et clamor meus ad te véniat.
Sacerdotes addunt:
. Dóminus vobíscum.
. Et cum spíritu tuo.
Orémus
Omnípotens sempitérne Deus, qui dedísti fámulis tuis, in confessióne veræ fídei, ætérnæ Trinitátis glóriam agnóscere, et in poténtia maiestátis adoráre unitátem: quǽsumus; ut, eiúsdem fídei firmitáte, ab ómnibus semper muniámur advérsis. Per Dóminum nostrum Iesum Christum Fílium tuum: qui tecum vivit et regnat in unitáte Spíritus Sancti Deus, per ómnia sǽcula sæculórum.
. Amen.
Tebe Boga hvalimo
Te Deum
Tebe, Boga, hvalimo, tebe, Gospoda, poveličujemo.
Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.
Tebi vsi angeli, tebi nebesa in vse oblasti, tebi kerubi in serafi neprenehoma prepevajo:
Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog vsega stvarstva.
Polna so nebesa in zemlja veličastva tvoje slave.
Tebe hvali apostolov slavni zbor, tebe prerokov hvalevredno število, tebe mučencev sijajna vojska.
Tebe po vsej zemlji slavi sveta Cerkev:
Očeta neskončnega veličastva, častitega tvojega Sina, pravega in edinega; in Svetega Duha Tolažnika.
Ti, Kristus, kralj veličastva, ti si Očetov večni Sin.
Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, da si odrešil človeka.
Ti si premagal želo smrti in vernim odprl nebeško kraljestvo.
Ti sediš na desnici Božji v slavi Očetovi.
Da prideš kot sodnik sodit, verujemo.
Naslednjo vrstico molimo kleče:
Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.
Daj, da bomo v večni slavi prišteti tvojim svetim.
Reši svoje ljudstvo in blagoslovi svojo lastnino.
Ti bodi naš voditelj in vladar na veke.
Vsak dan ti hočemo prepevati hvalo in slaviti tvoje ime vekomaj.
Ohrani nas, Gospod, ta dan brez greha.
Usmili se nas, usmili se nas.
Tvoje usmiljenje naj nas vedno spremlja, to vdano pričakujemo od tebe.
Gospod, vate zaupam, naj ne bom osramočen nikoli.
. Slavímo Očeta in Sina s Svetim Duhom.
. Hvalímo in poveličujmo ga vekomaj.
. Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.
. In hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj.
. Gospod, usliši mojo molitev.
. In moj klic naj pride k tebi.
Duhovnik doda:
. Gospod z vami.
. In s tvojim duhom.
MOLIMO
O Bog, tvoje usmiljenje je neizmerno in zaklad tvoje dobrote je neskončen. Zahvaljujemo se tvojemu dobrotljivemu veličastvu in s prošnjami prihajamo pred tvoje usmiljenje. Ostani z nami, Gospod, ki nam naklanjaš, kar te prosimo, in nas usposobi za prejemanje tvojih darov, ki nam jih obljubljaš. Po Kristusu, našem Gospodu.
. Amen.
Te Deum laudámus: te Dóminum confitémur.
Te ætérnum Patrem, omnis terra venerátur.
Tibi omnes ángeli, tibi cæli et univérsæ potestátes: tibi chérubim et séraphim incessábili voce proclámant:
Sanctus, Sanctus, Sanctus, Dóminus Deus Sábaoth.
Pleni sunt cæli et terra maiestátis glóriæ tuæ.
Te gloriósus apostolórum chorus, te prophetárum laudábilis númerus, te mártyrum candidátus laudat exércitus.
Te per orbem terrárum sancta confitétur Ecclésia,
Patrem imménsæ maiestátis; venerándum tuum verum et únicum Fílium; Sanctum quoque Paráclitum Spíritum.
Tu rex glóriæ, Christe. Tu Patris sempitérnus es Fílius.
Tu, ad liberándum susceptúrus hóminem, non horruísti Vírginis úterum.
Tu, devícto mortis acúleo, aperuísti credéntibus regna cælórum.
Tu ad déxteram Dei sedes, in glória Patris.
Iudex créderis esse ventúrus.
Sequens versus dícitur flexis génibus:
Te ergo quǽsumus, tuis fámulis súbveni, quos pretióso sánguine redemísti.
Ætérna fac cum sanctis tuis in glória numerári.
Salvum fac pópulum tuum, Dómine, et bénedic hereditáti tuæ.
Et rege eos, et extólle illos usque in ætérnum.
Per síngulos dies benedícimus te; et laudámus nomen tuum in sǽculum, et in sǽculum sǽculi.
Dignáre, Dómine, die isto sine peccáto nos custodíre.
Miserére nostri, Dómine, miserére nostri.
Fiat misericórdia tua, Dómine, super nos, quemádmodum sperávimus in te.
In te, Dómine, sperávi: non confúndar in ætérnum.
. Benedíctus es, Dómine, Deus patrum nostrórum.
. Et laudábilis, et gloriósus in sǽcula.
. Benedicámus Patrem et Fílium cum Sancto Spíritu.
. Laudémus et superexaltémus eum in sǽcula.
. Benedíctus es, Dómine, in firmaménto cæli.
. Et laudábilis, et gloriósus, et superexaltátus in sǽcula.
. Bénedic, ánima mea, Dómino.
. Et noli oblivísci omnes retributiónes eius.
. Dómine, exáudi oratiónem meam.
. Et clamor meus ad te véniat.
Sacerdotes addunt:
. Dóminus vobíscum.
. Et cum spíritu tuo.
Orémus
Deus, cuius misericórdiæ non est númerus, et bonitátis infinítus est thesáurus: piíssimæ Maiestáti tuæ pro collátis donis grátias ágimus, tuam semper cleméntiam exorántes; ut qui peténtibus postuláta concédis, eósdem non déserens, ad prǽmia futúra dispónas.
Deus, qui corda fidélium Sancti Spíritus illustratióne docuísti, da nobis in eódem Spíritu recta sápere, et de eius semper consolatióne gaudére.
Deus, qui néminem in te sperántem nímium afflígi permíttis, sed pium précibus præstas audítum: pro postulatiónibus nostris, votísque suscéptis grátias ágimus, te piíssime deprecántes; ut a cunctis semper muniámur advérsis.
Per Dóminum nostrum Iesum Christum Fílium tuum: qui tecum vivit et regnat in unitáte Spíritus Sancti Deus, per ómnia sǽcula sæculórum.
. Amen.
Triságium angélicum
Triságium angélicum
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
. Gospod, odpri moje ustnice.
. In moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo.
. O Bog, na pomoč mi pridi.
. Gospod, híti mi pomagat.
. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
PRVI NIZ
Molimo v naslednjem redu: najprej vsi izrečejo odpev Sanctus Deus; nato tisti, ki vodi molitev, moli naprej Oče naš, ostali odgovarjajo kot običajno; potem se devetkrat ponovijo naslednje vrstice, tako da tisti, ki vodi molitev izgovarja Tibi laus, ostali pa odgovarjajo: Sanctus; na koncu dodamo Gloria Patri.
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas.
Oče naš.
. Tebi hvala, tebi slava, tebi zahvala vekomaj, o blažena Trojica!
. Svet, svet, svet si ti Gospod nad vojskámi. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.
. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Druga dva niza se molita na enak način, tako da začnemo z besedami Sanctus Deus itd.
Po koncu tretjega niza vsi skupaj izrečejo:
Odpev
Tebe, Boga, Očeta nerojenega, tebe, Sina edinorojenega, tebe, Svetega Duha Tolažnika, sveto in nedeljeno Trojico z vsem srcem in besedo priznavamo, hvalimo in slavimo: Tebi slava na veke.
. Slavímo Očeta in Sina s Svetim Duhom.
. Hvalímo in poveličujmo ga vekomaj.
Molimo
Vsemogočni večni Bog, ki si dal svojim služabnikom, da v pravi veri spoznavajo slavo večne Trojice in v mogočnem veličastvu častijo enoto, prosimo te, naj bomo po tej neomajni veri vselej obvarovani vsakršne nevarnosti. Po Kristusu, našem Gospodu.
. Amen.
Na koncu molitve vsi dodajo:
Reši nas, zveličaj nas, daj nam življenje, o blažena Trojica!
In nómine Patris et Fílii et Spíritus Sancti. Amen.
. Dómine, lábia mea apéries.
. Et os meum annuntiábit láudem tuam.
. Deus, in adiutórium meum inténde.
. Dómine, ad adiuvándum me festína.
. Glória Patri, et Fílio, et Spirítui Sancto.
. Sicut erat in princípio, et nunc, et semper, et in sǽcula sæculórum. Amen.
Prima decas
Ad recitationem decadis, cum in communi fit, sic proceditur: primo, omnes simul deprecationem "Sanctus Deus" dicunt; postea, modo consueto, a sacerdote (vel ab eo qui preces moderatur) ceterisque utraque pars orationis dominicæ alternatur; qua finita, sequentes versus nonies alternatim repetuntur, sacerdote (vel eo qui preces moderatur) "Tibi laus" recitante et omnibus "Sanctus" respondentibus; denique, expleta decade, doxologia minor "Gloria Patri", ut de more, subiungitur.
Sanctus Deus, Sanctus fortis, Sanctus immortális, miserére nobis.
Pater noster.
. Tibi laus, Tibi glória, Tibi gratiárum áctio in sǽcula sempitérna, o Beáta Trínitas!
. Sanctus, Sanctus, Sanctus Dóminus Deus exercítuum. Pleni sunt cæli et terra glória tua.
. Glória Patri, et Fílio, et Spirítui Sancto.
. Sicut erat in princípio, et nunc, et semper, et in sǽcula sæculórum. Amen.
Aliæ duæ decades eodem modo dicuntur, incipiendo a verbis "Sanctus Deus", etc.
Expleta ultima decade, si in communi recitetur, ab omnibus simul dicitur sequens:
Antíphona
Te Deum Patrem ingénitum, te Fílium unigénitum, te Spíritum Sanctum Paráclitum, sanctam et indivíduam Trinitátem, toto corde et ore confitémur, laudámus atque benedícimus: tibi glória in sǽcula.
. Benedicámus Patrem, et Fílium cum Sancto Spíritu.
. Laudémus et superexaltémus eum in sǽcula.
Orémus
Omnípotens sempitérne Deus, qui dedísti fámulis tuis, in confessióne veræ fídei, ætérnæ Trinitátis glóriam agnóscere, et in poténtia maiestátis adoráre unitátem: quǽsumus; ut, eiúsdem fídei firmitáte, ab ómnibus semper muniámur adversis. Per Christum Dóminum nostrum.
. Amen.
Absoluta oratione, omnes addunt:
Líbera nos, salva nos, vivífica nos, o Beáta Trínitas!