“Tukaj smo, da se razdajamo skupaj z Njim”
Kako zadovoljen mora biti ob smrti človek, potem ko je junaško živel vse trenutke svojega življenja! — To ti lahko zagotovim, ker sem bil priča veselju ljudi, ki so se dolga leta z vedro nepotrpežljivostjo pripravljali na to srečanje. (Brazda, 893)
“Naša moč je sposojena”
Ne bodi mlahav, mehak. — Čas je že, da zavržeš to nenavadno usmiljenje, ki ga čutiš do samega sebe. (Pot, 193)
“Pustite, da vam pomaga duhovni voditelj”
Ljubi in išči pomoč človeka, ki vodi tvojo dušo. Pri duhovnem vodstvu povsem razkrij svoje srce — četudi je polno gnilobe! —, iskreno, z željo, da bi ozdravel; sicer ta gniloba ne bo nikdar izginila. Če se zatečeš k nekomu, ki lahko samo površinsko očisti rano …, si strahopetec, kajti v bistvu boš prikril resnico na škodo samega sebe. (Kovačnica, 128)
“To je božja volja: vaše posvečevanje”
Če ne gre za gradnjo zelo velikega dela, zelo božjega — za svetost —, se ni vredno izročiti. Zato Cerkev — pri kanonizaciji svetnikov — razglaša junaškost njihovega življenja. (Brazda, 611)
“Božja previdnost nas nenehno vodi”
Dokler je boj, asketski boj, je notranje življenje. To je tisto, kar Gospod od nas pričakuje: voljo, da ga hočemo ljubiti z deli, v drobnih stvareh vsakega dne. Če zmagaš v malem, boš zmagal tudi v velikem. (Križev pot, 3. postaja, 2)
“Si zares želiš biti svetnik?”
Si zares želiš biti svetnik? — Izpolnjuj majhne dolžnosti vsakega trenutka. Stori, kar moraš storiti, in bodi v tem, kar delaš. (Pot, 815)
“Bog te ne vleče iz tvojega okolja”
Bog te ne vleče iz tvojega okolja, ne oddaljuje te od sveta, niti od tvojega stanu, niti od tvojih plemenitih človeških ambicij, niti od tvojega poklicnega dela … vendar hoče, da si tam svet! (Kovačnica, 362)
“Bôri se proti medlosti”
Mlačen si, če božje reči počneš leno in nejevoljno; če preračunljivo in prebrisano iščeš način, kako bi se izognil svojim dolžnostim; če ne misliš na nič drugega, kot le nase in na svoje udobje; če so tvoji pogovori površni in prazni; če ne zavračaš majhnih grehov; če ravnaš iz človeških nagibov. (Pot, 331)
“Tisti, ki ljubi Boga, izroči samega sebe”
Čas je naš zaklad, “denar”, s katerim si kupimo večnost. (Brazda, 882)
“Imaš napake …, in kakšne napake!”
Ne ustraši se niti ne izgubljaj poguma, ko odkriješ, da imaš napake …, in kakšne napake! — Bojuj se, da jih izkoreniniš. Med bojem pa bodi prepričan, da je dobro, da čutiš vso to šibkost, kajti drugače bi bil napuhnjen, napuh pa oddaljuje od Boga. (Kovačnica, 181)