Predragi, naj Jezus varuje moje hčere in sinove!
Gotovo razumete, da sem ganjen, ko vas v tem pismu prvič nagovarjam kot svoje hčere in sinove. V noči 23. januarja so me vaše sestre in bratje v Rimu začeli klicati Oče. To so storili s takšno naravnostjo in spontanostjo, da sem bil obenem presenečen in ganjen. Sam se potreboval skoraj en teden, da sem se opogumil in jih tu pa tam imenoval hčere in sinove, saj sem nekoliko zmeden, a hkrati tudi hvaležen za to pogumno in preprosto zvestobo. Vsi smo bratje in sestre v Kristusu, hkrati pa sem sedaj Oče vseh tistih, ki sestavljajo Opus Dei po celem svetu: to je veliko število laikov, moških in žensk najrazličnejših poklicev, pa tudi mnogo duhovnikov, od katerih je nekaj inkardiniranih v Prelaturi, drugi pa po različnih škofijah, kjer so odvisni izključno od škofa, a so kljub temu del te majhne družine, tesno povezane, da bi služila Cerkvi.
V teh dneh imam pred očmi tiste besede apostola Pavla Korinčanom, ki poudarjajo, da je božji klic vedno pred nami, da se ne ozira na našo nespamet in slabotnost (prim. 1 Kor 1,27). Bogu se zahvaljujem za umirjenost, ki mi jo daje in ki si jo lahko razlagam le z vašo molitvijo in bližino. Prosim Devico Marijo — prosite skupaj z mano —, da bi bili vsi vedno zelo povezani, v edinosti, ki nam jo daje Sveti Duh, neskončna Ljubezen.
Nenehno se spominjam g. Javierja, drugega naslednika svetega Jožefmarija. To ni misel na preteklo; spada k zgodovini božjih del usmiljenja, ki so v Cerkvi na nek način vedno živa. Spominjati se g. Javierja pomeni, takoj usmeriti svoj pogled na sv. Jožefmarija in bl. Álvara. Pomeni spominjati se z globoko hvaležnostjo moža, ki je dal svoje življenje, da bi kot dober sin dveh svetnikov uresničeval Delo in ki nam sedaj pomaga iz nebes.
Vsaka generacija kristjanov mora odrešiti, posvetiti svoj čas. Zato mora razumeti in deliti skrbi drugih ljudi, sebi enakih, da jim lahko z darom jezikov da spoznati, kako naj odgovorijo na delovanje Svetega Duha in na bogastvo, ki se nenehno izliva iz božjega srca. Na nas kristjanih je, da v teh dneh ter temu svetu, od katerega smo in v katerem živimo, oznanjamo staro in novo sporočilo evangelija. (Jezus prihaja mimo, 132). Moje hčere in sinovi, na nas je, da iz dneva v dan ohranjamo to apostolsko željo našega ustanovitelja, da uresničujemo njegovo geslo: Omnes cum Petro ad Iesum per Mariam.
Z vso ljubeznijo vas blagoslavlja
vaš Oče
Fernando
Rim, 31. januar 2017.