— Gnati te mora Kristusova ljubezen in ker si začutil in veš, da si drugi Kristus, odkar si mu rekel, da boš hodil za njim, se ne boš ločil od sebi enakih — od svojih sorodnikov, prijateljev, kolegov —, enako kot se sol ne loči od jedi, kateri daje okus Tvoje notranje življenje in tvoja izobrazba obsegata pobožnost in razsodnost, ki ju mora imeti božji otrok, da bi vse začinil s svojo dejavno navzočnostjo.

Prôsi Gospoda, da bi vselej bil ta dobra začimba v življenju drugih. (Kovačnica, 450)

Kristjan ne more ostati samo pri osebnih problemih, saj mora živeti pred očmi vesoljne Cerkve in misliti na zveličanje vseh duš.

Tako celo tisti vidiki, ki bi jih lahko imeli za najbolj zasebne in intimne — kot je skrb za lastno notranjo rast —, v resnici niso osebni, kajti posvečevanje in apostolat skupaj tvorita eno samo stvar. Zato se moramo truditi za svoje notranje življenje in razvijati krščanske kreposti z mislijo na korist celotne Cerkve, saj ne bi mogli delati dobrega in pričevati za Kristusa, če v nas ne bi bilo iskrenega prizadevanja, da evangeljske nauke prenesemo v resnično življenje.

Naše molitve bodo prepojene s tem duhom tudi ko se bodo začele z navidez osebnimi motivi in nameni, in bodo vedno stekle po poteh služenja drugim. Če pa hodimo z roko v roki s presveto Devico, se bomo z njeno pomočjo čutili brate vseh ljudi, saj smo vsi otroci Boga, ki mu je Ona Hči, Nevesta in Mati.

Težave naših bližnjih morajo biti naše težave. Globoko v duši moramo čutiti krščansko bratstvo, po katerem nam za nikogar ni vseeno. Marija, Mati, ki je Jezusa vzgajala, učila in spremljala na njegovi zemeljski poti in ki je zdaj ob Njem v nebesih, nam bo pomagala spoznati Jezusa, ki hodi ob nas in se nam kaže v potrebah naših človeških bratov. (Jezus prihaja mimo, 145)