Ganjen sem ob tem, ko apostol krščanski zakon označuje kot »sacramentum magnum« — veliki zakrament. Tudi iz tega sklepam, da je delo staršev nadvse pomembno.

— Deležni ste božje stvarjenjske moči in zato je človeška ljubezen sveta, plemenita in dobra: veselje srca, za katerega Gospod — v svoji ljubeči previdnosti — hoče, da se mu drugi svobodno odpovemo.

— Vsak otrok, ki vam ga Bog nakloni, je velik božji blagoslov: ne bojte se otrok! (Kovačnica, 691)

V svojih pogovorih z mnogimi zakonci jim ponavljam, da dokler so živi oni in tudi njihovi otroci, jim morajo pomagati biti sveti vedoč, da na zemlji ne bo svet nobeden od nas. Tukaj ne bomo delali drugega kot to, da se borimo, borimo in borimo.

— Potem še dodam: Vi, krščanske matere in očetje, ste močno duhovno gonilo, ki vašim domačim pošilja božjo srčnost za ta boj, za zmagovanje, da bi bili sveti. Ne pustite jih na cedilu! (Kovačnica, 692)

Ne boj se ljubiti duš zaradi Njega; in naj te ne moti, če imaš še bolj rad svoje domače, pod pogojem, da kljub veliki ljubezni do njih ljubiš Njega še tisočkrat bolj. (Kovačnica, 693)

Zaradi svojega stika s Kristusom si obvezan obroditi sad.

— Sad, ki poteši lakoto duš, kadar se ti približajo pri delu, pri druženju, v družinskem okolju … (Kovačnica, 981)