Ne zapuščaj me, Gospod moj. Ali ne vidiš, v kakšnem breznu brez dna bi končal ta tvoj ubogi otrok?
— Mati moja, tudi tvoj otrok sem. (Kovačnica, 314)
Pogosto pojdi v kapelo, da bi Jezusu rekel: … Izročam se v tvoje roke.
— Položi k njegovim nogam to, kar imaš: svojo bedo!
— Na ta način ne boš nikdar izgubil miru, kljub množini zadev, ki jih vlečeš za seboj. (Kovačnica, 306)
»Nunc coepi!« — Zdaj začnem! To je vzklik zaljubljene duše, ki v vsakem trenutku, tako če je bila zvesta, kot če ji je manjkalo velikodušnosti, obnavlja svojo željo služiti — ljubiti! — našega Gospoda z vso predanostjo. (Brazda, 161)