Jožef je bil, človeško gledano, Jezusov učitelj; vsak dan je bil ob njem, mu čuteče izkazoval ljubezen in z veseljem vdano skrbel zanj. Ali ni že to zadosten razlog, da tega pravičnega moža, tega svetega očaka, v katerem vera Stare zaveze doseže vrhunec, imenujemo mojster notranjega življenja? Notranje življenje ni nič drugega kot pogost in oseben stik s Kristusom, da bi se poistovetili z Njim. Jožef nam bo znal povedati veliko o Jezusu. Zato nikdar ne opustite pobožnosti do njega, ite ad Ioseph, kot pravi krščansko izročilo s stavkom iz Stare zaveze.

Učitelj notranjega življenja, vesten delavec, zvesti božji služabnik v stalnem stiku z Jezusom: to je Jožef. Ite ad Ioseph. Pri svetem Jožefu se kristjan nauči, kaj pomeni biti božji in biti popolnoma med ljudmi ter posvečevati svet. Bodite v stiku z Jožefom in našli boste Jezusa. Bodite v stiku z Jožefom in našli boste Marijo, ki je vedno prinašala mir v prijazno nazareško delavnico.

Vsa Cerkev priznava svetega Jožefa za svojega varuha in zavetnika. V vseh teh stoletjih se je govorilo o njem in poudarjalo razne vidike njegovega življenja, stalno zvestega nalogi, ki mu jo je zaupal Bog. Zato ga že mnogo let rad kličem s prisrčnim naslovom: naš oče in gospod.

Sveti Jožef je res oče in gospod, ki varuje in spremlja na zemeljski poti tiste, ki ga častijo, kot je varoval in spremljal Jezusa, medtem ko je odraščal in postajal mož. (Jezus prihaja mimo, 56, 39)