“Brezmadežna Devica, dobro vem, da sem ubog revež, da vsak dan samo še povečujem število svojih grehov …” Zadnjič si mi povedal, da tako govoriš z našo Materjo.

In z gotovostjo sem ti svetoval molitev svetega rožnega venca: blagoslovljena enoličnost zdravamarij, ki očiščuje enoličnost tvojih grehov! (Brazda, 475)

Rožni venec se ne izgovarja le z ustnicami, z mrmranjem zdravamarij druge za drugo. Tako šepetajo pobožnjakarice in pobožnjakarji. — Za kristjana se mora ustna molitev ukoreniniti v srce, tako da lahko med molitvijo rožnega venca razum prodre v kontemplacijo vsake izmed skrivnosti. (Brazda, 477)

Vselej odlagaš rožni venec za kasneje in ga nazadnje opustiš zaradi zaspanosti. — Če nimaš na voljo drugega trenutka, ga zmoli na ulici, brez da bi kdo to opazil. Pa še pomagalo ti bo k božji navzočnosti. (Brazda, 478)