Zakaj obred pepeljenja?

Na pepelnično sredo obred pepeljenja zaznamuje začetek postnega časa. Posipanje s pepelom v znamenje pokore in kesanja je tradicija, ki je živa v mnogih religijah. Kratek opis izvora tega simbola.

Postni čas, čas notranje priprave na obhajanje Kristusove smrti in vstajenja, se začne s pepelnično sredo.

Ta dan lahko od leta do leta pade na različne datume glede na gibljiv datum velike noči, in sicer od 4. februarja do 10. marca.

To, da postni čas traja 40 dni, je navada, ki je stopila v veljavo v 4. stoletju. Skladno z izročilom je v 6. in 7. stoletju postenje pridobilo veliko pomembnost kot pobožnost v tem času priprave na veliko noč.

Vendar pa ni v navadi, da bi se postili na nedeljo – na Gospodov dan –, zato je bil začetek postnega časa premaknjen nazaj, na sredo.

Pri obredu pepeljenja duhovnik napravi križ na čelo vernikov, pri čemer ponavlja besede “Spreobrni se in veruj evangeliju!” ali tudi “Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš!” da bi nas tako spomnil, da je naše končno prebivališče v nebesih.

Uporaba pepela kot znamenja pokore je starodavna: Judje so se, na primer, posipali s pepelom, kadar so opravljali daritve, ravno tako tudi Ninivljani.

Tudi v prvih stoletjih Cerkve so si tisti, ki so hoteli prejeti zakrament sprave na veliki četrtek, glavo posipali s pepelom in prišli pred zbrano skupnost v “spokorniški obleki”. To je bilo znamenje, da se želijo spreobrniti.

V Katoliški cerkvi je ta tradicija prisotna od 9. stoletja in obstaja zato, da nas spomni, da bomo na koncu našega življenja s seboj odnesli edinole to, kar smo storili za Boga in za druge.