Odkar sem začela hoditi na izobraževalne dejavnosti , sem pogosto imela vtis, da stalno porabljam , brez da bi lahko dala kaj v zameno. Sedaj kot sodelavka lahko tudi kaj doprinesem, vendar predvsem prejemam pomoč pri svojem prizadevanju, da posvečujem običajno življenje in da vse delam z nasmehom.
To, da se zvesto držim časa, namenjenega molitvi, da organiziram in uredim svoje vsakodnevno življenje, je zame izziv: vstajanje, molitev, otroci, nakupovanje, domača opravila, soočenje s kupi perila, kuhanje … skratka, to, da si pri delu postavljam prioritete in imam več reda.
Ena izmed najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila, je odkrivanje Boga v bližnjem, v ljudeh, ki me obdajajo, v trpečih, v pomoči potrebnih, pa tudi v lepoti in sreči nekega odnosa.
Ob premišljevanju sporočila svetega Jožefmarija sem odkrila, kako je človek, ki je rešen svojega egoizma, svoboden, velikodušen in kakšno človeško bogastvo prispeva v odnosih z drugimi.
